Šumenje slapu je božalo ušesa.

Na zadnjo septembrsko nedeljo se je 220 pohodnikov napotilo po Poti dveh slapov, pohodu, ki ga je že četrtič organiziralo planinsko društvo Polž iz Višnje Gore.
Pohod se je začel pred tamkajšnjim gasilskim domom, nadaljeval pa čez Dedni Dol, po urejenih brveh mimo prvega lehnjakovega slapu potoka Višnjice do njenega izvira in preko Blečjega Vrha do najvišje točke, 748 metrov visokega Kuclja. Sledil je razgiban spust do slapov potoka Kosce. Vmes so se pohodniki odžejali s čajem, ki sta ga kuhala Srečo in Janez, se žigosali pri brhkih polžicah Moniki in Tatjani, ter se povsem zaupali vodstvu izkušenih vodnikov Alija (ki je poleg tega tudi predsednik PD Polž) ter Braneta. Za želodec pa so tradicionalno poskrbeli višnjanski gasilci.

Planinci PD Polž so na pohodu ob drugih planincih veselo pozdravili tudi prijatelje iz pobratenega ljubljanskega PD Drago Bregar. Kot zanimivost naj povemo, da je pohod privabil tudi planince iz Logarske doline. Glas o zanimivem pohodu se je torej razširil po celi Sloveniji. Vabljeni spet naslednje leto!
(foto: Luka)

PD Polž vabi na izlet na TRUPEJEVO POLDNE (1931 m), ki bo v nedeljo, 12. oktobra.

Prvi zbor in odhod: 7.00 na parkirišču pri trgovini v Višnji Gori
Drugi zbor in odhod: 7.30 na parkirišču trgovine Merkur v ind. coni Rudnik
Prevoz: osebni avtomobili
Potrebna oprema: vremenu primerna obleka, priporočamo pohodne palice
Hrana in pijača: iz nahrbtnika (ob poti ni koče!)
Zahtevnost: nezahtevna, časovno dolga!
Čas hoje: vzpon 3 ure, sestop 3 ure in pol, skupaj s počitki 8 ur
Vodja pohoda: Špela Turna
Rok za prijave: do četrtka, 9. oktobra 2008, po telefonu: 041 260 502 (po 18 uri)

OPIS POTI
Z avtomobili se bomo odpeljali do Gozda Martuljka, kjer bomo zavili desno proti Srednjemu vrhu (960 m). V vasi bomo parkirali in se odpravili med hišami proti kolovozu, ki nas bo popeljal v gozd. Sledili bomo šumu potoka Jermana in nato ob potoku vseskozi navzgor. Po dobri uri hoda se bomo pri Železnici priključili cesti, po kateri se bomo med zlato rumenečimi macesni vzpenjali proti lovski koči. Tam si bomo izdatneje odpočili in nabrali moči za zadnji vzpon preko travnika, polnega svizčevih lukenj, sedla in ruševja nad njim na vrh Trupejevega poldneva. Na vrhu nas ob lepem vremenu čaka prekrasen razgled na martuljške gore in tja do Mangrta ter Jalovca in na avstrijske vrhove, tja do Velikega Kleka.
Pot navzdol nas bo vodila vijugajoč pod ostalimi vrhovi na državni meji, med macesni in po zelenih travnikih do Kresišča, kjer bomo zavili desno v dolino. Sprva skozi gozd, nato pa po strmem kolovozu se bomo spustili do lovske koče. Nato bo sledil še enourni sprehod po dolinski makadamski cesti, ki nas bo pripeljala do našega izhodišča.

Tura tehnično sicer ni zahtevna, vendar je zanjo vseeno potrebna kondicijska pripravljenost

OPOZORILO:
S prijavo na izlet udeleženec potrdi, da je seznanjen z zahtevnostjo izleta ter izpolnjuje zdravstvene,
fizične in tehnične pogoje za varno sodelovanje na izletu in ima plačano letno članarino PZS.
Udeleženec je dolžan upoštevati navodila in odločitve vodnika!

Skica poti dveh slapov - klikni na sliko za boljši pogled

Planinsko društvo POLŽ Vas v nedeljo, 28. septembra 2008, vabi na ČETRTI POHOD po POTI DVEH SLAPOV. Začel se bo ob 8. uri pred Gasilskim domom v Višnji Gori, kjer bomo od 7.30 dalje zbirali tudi prijave.

Pot bo potekala na relaciji : VIŠNJA GORA (Gasilski dom) – DEDNI DOL – SLAPOVI VIŠNJICE – IZVIR
VIŠNJICE – KUCELJ – GORNJE BREZOVO – GRADIŠČE NAD VIŠNJO GORO – VRH PRI VIŠNJI GORI – SLAPOVI KOSCE – VIŠNJA GORA (Gasilski dom).

Predvideno je od 4 do 5 ur lažje hoje. Bodite vremenu primerno oblečeni in obuti, saj bo pohod v vsakem vremenu !!!

Startnina je 10 evrov za odrasle in 5 evrov za otroke do 15. leta starosti. V startnino je vključena organizacija, okrepčilo na poti in golaž na cilju, prvih 200 prijavljenih pohodnikov bo prejelo tudi spominske majice.
Predhodne prijave in dodatne informacije na telefon : 041/746 825 - Aleš ERJAVEC, 041/751 238 - Rok KASTELIC.

Veselimo se snidenja z vami!

na vrhu

V zgodnjih jutranjih urah se nas je od Stične preko Višnje Gore, Ljubljane do Kamnika, nabralo osem vrlih polžev z namenom osvojiti Ojstrico (2350 m). Iz Kamnika smo se peljali čez Kranjski Rak do Logarske doline, kjer smo pustili oba avta in se odpravili do Koče na Klemenčevi jami ali drugače rečeno Koče pod Ojstrico, ki je bila naša gostiteljica za nočitev in izhodišče za osvojitev obeh vrhov. Tu smo se srečali s prvo težavo, saj je oskrbnik imel na voljo 2 metra različnih zeliščnih okrepčil.
Zaradi slabe vremenske napovedi za naslednji dan, smo zamenjali načrtovana dneva, pa tudi lažje je prvi dan, ko smo sveži in spočiti, opraviti zahtevnejšo turo. Na koči smo pustili vso odvečno opremo in se odpravili po Kopinškovi poti proti zamegljenem vrhu Ojstrice. Ko smo se po strmo vzpenjajoči poti skozi gozd povzpeli na greben (Škrbina 1800m) med Ojstrico in Krofičko s čudovitim pogledom na Robanov kot oz. na Logarsko dolino na drugo stran, se je nad nami občasno v megli odpiral pogled proti severni steni Ojstrice.
Tu smo zložili in pospravili pohodne palice ter si nadeli plezalne pasove s samovarovalnim kompletom ter čelade. Na prvih jeklenicah smo potrenirali uporabo pasov.

pot je bila strma

Pot je bila strma in na trenutke strah vzbujajoča, a ker smo imeli resen in spoštljiv odnos do gore, ki nas je gostila smo brez težav napredovali proti vrhu veličastne Ojstrice. Na vrhu nas nista ovirala niti megla niti močan veter, da si ne bi pošteno odpočili in se okrepčali.
Nazaj proti koči na Klemenčevi jami smo se spustili čez Škarje, kjer smo se vmes tudi prav vsi dričali po melišču.
Celoten sobotni pohod (od avta v Logarski dolini, preko Ojstrice do koče na Klemenčevi jami) je trajal 8 ur in pol. Vsi smo bili precej utrujeni, a nas to ni oviralo, da ne bi bili družabni do poznih večernih ur. Sploh potem, ko smo si precej opomogli po pestri večerji (gobova juha, ajdovi žganci, kislo zelje, jota, pasulj,…) in prikazovanju rogov.
V nedeljo smo se zaradi slabe vremenske napovedi proti Krofički (2083 m) odpravili bolj zgodaj, da bi se do avtov vrnili že pred morebitnimi nevihtami. Kmalu smo pokurili alkohol v telesih od prejšnjega večera, se ogreli in z nasmeškom na licih zrli proti vrhu Krofičke, ki se ni skrival v megli tako kot Ojstrica.
Vrnili smo se po isti poti, a smo se ustavili in opravili foto session pred največjim macesnom na Slovenjskem, ki raste tik nad kočo.
Nedeljski pohod (od koče do avta) je trajal 6 ur in pol. Ker ni bilo napovedanega poslabšanja vremena, smo šli še na sprehod do slapa Rinka in nato do Doma planicev na kosilo.
Naša vodnika Brane in predsednik Aleš sta se spet izkazala kot zanesljiva. Brane je dobro poznal pot in nam sproti pripovedoval zanimivosti, ob tem je bil ves čas na čelu naše četice, Aleš pa je vso situacijo kontroliral od zadaj. Resnici na ljubo, z nami nista imela preveč zahtevnega dela, saj sta vodila vrhunsko, uigrano in prijetno ekipo polžev (Slavka, Rozi, Jasmina, Anton, Darko, Alen).
Protri domu smo se vračali po isti poti. Ustavili smo se še na kavi na Kranjskem Raku, da smo malo potipali teren za naše zaključno izletno rajanje.
Več fotografij najdete tukaj.
Tekst: Darko; Foto: Jasmina & Slavka.

Planinsko društvo Polž vabi 6. in 7. septembra na dvodnevno turo na Ojstrico.

OPIS POTI

1. dan

Prvi dan bo tura dolga  7 – 8 ur.

2. dan

Po zajtrku se bomo po zelo zahtevni Kopinškovi poti odpravili na Ojstrico. Pot, ki se v začetku zmerno do strmo vzpenja skozi gozd nas višje pripelje na razgledna, z rušjem in posameznimi macesni porasla pobočja, s katerih se nam odpre lep pogled proti severni steni Ojstrice. Sledi še nekaj minut hoje in pot nas pripelje na drugo stran grebena (Škrbina 1800m). Na Škrbini pot zavije v desno in nas ob prečenju strmih pobočij nad Robanovim kotom pripelje do prvih jeklenic na poti. Tukaj se pot dokaj strmo vzpne nato pa spet sledi nekaj manj strmo prečenje. Na vseh tehnično zahtevnih mestih nam pomagajo klini in jeklenice. Pod vrhom nas čaka še prečenje dokaj strmega melišča. Nato pa pot zavije v levo, se vzpne ob jeklenici in nato sledi še nekaj lažjega plezanja proti vrhu. Od Koče na Klemenči jami na vrh Ojstrice (2350 m) 4h. Pot je zelo zahtevna in ni za vrtoglave.

Nazaj do Koče na Klemenči jami bomo sestopili po tehnično lažji vendar še vedno zahtevni poti čez Škarje. Sestop: 3h.

Po počitku bomo sestopili v dolino, kjer smo parkirali avtomobile. 1h15. Pot ni zahtevna.

Drugi dan bomo premagali 1142 m nadmorske višine vzpona in 1580 m spusta.

Drugi dan bo tura dolga 8 – 10 ur.

Celotna načrtovana tura spada med zahtevnejše v letošnji sezoni.

Še slab mesec nas loči od uradnega pohoda po dveh slapovih. A slapovi vabijo popotnike skozi vse leto. Pozimi so s svojimi ledenimi svečami skoraj pretresljivi, spomladi z zelenim mahom in deročo vodo pravljični, poleti osvežujoči, jeseni pa barvito spogledljivi.

Nedelja, 24. avgust:

Foto: Janez Čebular

Sobota pač ni bila naklonjena planincem, tako da je dvodnevni izlet preko Ledin na Koroško Rinko, Skuto in zatem čez Dolgi hrbet na Češko kočo dobesedno padel v vodo.

Toda v nedeljo so Kranjcem vremena se zjasnila in deveterica Polžev, sedem možakarjev in dve dami, se je ob petih zjutraj, še v trdi temi, odpeljala proti Jezerskemu.
Vzpon do Kranjske koče je bil prijetno ogrevanje za naskok na Koroško Rinko (2433 m), eno bolj odprtih smeri v Kamniških Alpah.

Nadeli smo se čelade in, pravila so pravila, varovalne pasove ter naskočili skale. Časovnico, tri ure do vrha (od koče) smo prehiteli skoraj za celo uro, čeprav nismo načrtno hiteli.

 
Srečali smo tudi nekaj tujcev, večinoma Avstrijcev. Na vrhu je sledila malica pa skupinsko fotografiranje in nagel spust. Za popoldne so bile napovedane plohe in smo se zato odpovedali tako Skuti kot tolažilni alternativi, Ledinskemu vrhu. Da pa se ne bi vendarle vračali po povsem isti smeri, smo s Kranjske koče čez Žrelo – in, olala, majhno snežišče – prečili do Češke koče.
Kakor v gorah velja, se pivo popije šele v dolini, in ravno smo si doli pri jezeru močili grla, ko se je ulilo. Dobro smo preračunali, smo pohvalili vodnika Braneta in Janeza, se napakirali v dva avtomobila in odpeljali nazaj na lepo Dolenjsko.

Več fotografij najdete tukaj.

Zapisal Domen, pofotkal Janez.

Planinsko društvo Polž Višnja Gora ponovno vabi na dvodnevno planinsko turo po JEZERSKI VRHOVIH.

Kdaj: 16. – 17. avgust 2008

Prvi zbor in odhod: Višnja Gora, 16. avgusta ob 6.00 na parkirišču pri trgovini.

Drugi zbor in odhod: Ljubljana, 16. avgusta ob 6.15 na parkirišču trgovine Merkur (trg. - ind. cona Rudnik).

Prevoz: osebni avtomobili.

Prenočišče: Kranjska koča na Ledinah; 9 €/oseba (10-posteljna soba).

Potrebna oprema: vremenu primerna obleka, priporočamo pohodne palice; čelada obvezna, plezalni pas s samovarovalnim kompletom zaželen (opremo si lahko sposodite v društvu).

Hrana in pijača: iz nahrbtnika oziroma v Kranjski koči.

Zahtevnost: celotna tura je tehnično in kondicijsko zelo zahtevna.

Vodja pohoda: Branko Ilotič

Rok za prijave: do četrtka, 14. avgusta 2008 po e-pošti, branko.ilotic@siol.net ali telefonu, 070 836 493 (po 18 uri).

OPIS POTI

1. dan

Po poldrugi uri vožnje iz Višnje Gore bomo prispeli do našega izhodišča pohoda, spodnje postaje tovorne žičnice v Ravenski Kočni – 1090 m n.m.v. (pribl. 6 km od Gornjega Jezerskega). Od tam nas čaka 1,5 do 2 uri hoje po zelo zahtevni Slovenski poti do Kranjske koče na Ledinah 1700 m n.m.v., kjer bomo tudi prespali, naslednji dan pa nas čaka prečenje. Da nam ne bo dolgčas, imamo prvi dan več možnosti:

• Velike Babe – 2127m in 2125 m n.m.v. po zavarovani plezalni poti (2 uri) po mnenju nekaterih ena od najlepših »ferat«;
• Ledinski Vrh – 2108 m n.m.v. (1 uro) pot je lahka;

Oba vrhova lahko povežemo tudi v krožno turo (vse skupaj od 5 – 6 ur ).

Prvi dan bo tura dolga 7 – 8 ur.

2. dan

Po zajtrku se bomo odpravili na Koroško Rinko – 2433 m n.m.v. (3 ure). Pot na Rinke je ena od najzahtevnejših varovanih plezalnih poti v Kamniških Alpah.

S Koroške Rinke se bomo najprej spustili na Male Pode – 2200 m n.m.v. in nato povzpeli na Skuto – 2532 m n.m.v. (2,5 ur). Pot je zelo zahtevna.

S Skute se bomo najprej spustili na Škrbino – 2408 m n.m.v. in nato povzpeli na Dolgi hrbet – 2473 m n.m.v. (2 uri). Pot je zelo zahtevna.

Z Dolgega hrbta se bomo spustili na Mlinarsko sedlo – 2334 m n.m.v. in nato do Češke koče – 1543 m n.m.v. (3 ure). Pot je zelo zahtevna.

S Češke koče nas čaka še lahek sprehod do spodnje postaje tovorne žičnice, kjer smo prejšnji dan parkirali (1,5 ur).

Drugi dan bo tura dolga 10 – 12 ur.

Celotna načrtovana tura je najzahtevnejša v letošnji sezoni, tako tehnično kot kondicijsko.

SKICE POTI:

OPOZORILO:
S prijavo na izlet udeleženec potrdi, da je seznanjen z zahtevnostjo izleta ter izpolnjuje zdravstvene, fizične in tehnične pogoje za varno sodelovanje na izletu in ima plačano letno članarino PZS.
Udeleženec je dolžan upoštevati navodila in odločitve vodnika!

V soboto, 2. avgusta, smo se planini PD Polž to pot že tretjič podali na tradicionalni pohod h Križu Marije Snežne, kjer naj bi bila maša za naše pokojne planince.
Sprva je kazalo, da se nas nebo ne bo usmililo. Dež je neusmiljeno padal, a k sreči eno uro pred načrtovanimi prvimi koraki navkreber prenehal.
Zbrali smo se pred farno cerkvijo v Višnji Gori. Domači župnik Boštjan Modic nas je toplo pozdravil. Razdelili smo si naloge - pohod sta vodila Janez Čebular in Franci Bašar - in že je hrabra četica 53-tih duš odkorakala na 3. pohod h Križu.
Kmalu smo prispeli v dolino Kosce, kjer se začnejo tudi lepote naše planinske poti. Pohodniki so se veselo pomenkovali, medtem ko je potok Kosca mehko žuborel in se je slišal le kak krik ptice, ki jo je bog ve kaj prestrašilo.
Zapustili smo brvi in poprijeli za žična varovala pri lehnjakoven slapu. Ta so nas popeljala k izviru potoka Kosca in na pot proti Vrhu.
Prvi pohodniki so prispeli v vas Vrh že v uri in pol. Erjavčeva Vida je prepotenim pohodnikom postregla z domačim žganjem (da se ne bi kdo prehladil). Nekateri pa so se okrepčali pri domačiji Habjan. Še kratkih 15 minut in že smo bili na vrhu Gradišča, kjer stoji križ posvečen Mariji Snežni, zavetnici planincev. Križ so postavili domači planinci.
Križ je že stal leta 1937. Zob časa ga je načel in se je sam podrl. Vreme se je spremenilo, iz turobnega dežja je prešlo v čudovito sonce. Župnik Boštjan je opravil sveto mašo v spomin umrlim planincem, hkrati pa opozoril, da je namen maše tudi molitev za varen korak v hribih. Zbrane, okoli 70 ali 80 je sklenilo dlani v molitev, saj so se pohodnikom pridružili še domačini z Vrha, pa tudi Višnje Gore, je po maši pozdravil predsednik PD Polž Aleš Erjavec in vse povabil na slaščice, ki sta jih spekli Marija Čebular in Mimi Habjan.
Dobre volje smo odšli v dolino in si obljubili, da se kmalu zopet vidimo pri Križu ali bližnjih pohodih planinskega društva Polž. Tudi ob Kosci bomo kmalu skorakj zakorakali - nenazadnje je že konec septembra naš tradicionalni pohod Dveh slapov.

Leto je naokoli, zato smo se planinci PD Polž zopet udeležili na Bregarjev pohod. Letos je bil jubilejni, 10.
Zjutraj se nas je v Višnji Gori, kjer nas je čakal avtobus, zbralo 16. Dobre volje smo se odpeljali proti Gorenjski, točneje v Bohinj, kjer nas je šofer Niko izkrcal na planini Blato. Tu so nas pričakali planinci pobratenega društva Drago Bregar.
Po prijavi, smo odrinili proti planini Laz. Po uri in pol vzpona po lahki planinski poti smo prispeli na omenjeno planino, na kateri Bohinjci pasejo krave in drobnico. Tu smo si privoščili kislo mleko in domači sir, saj imajo v stajah sirarno.
Okrepljeni smo se podali naprej. Pogled je bil veličasten, Debela peč in ostali vršaci v okolici so se lesketali v soncu. Po krajšem postanku na planini Dedno polje, smo odšli proti Viševniku. Kmalu smo zagledali Bregarjevo zavetišče, kjer so na počakali naši Bregarčki.
Postregli so nas z golažem in čajem. Po obedu je bil krajši kulturni program v spomin pokojnega alpinista. Zahvalili smo se našim prijateljem in se spustili v dolino.
Naslednja postaja je bila koča pri planini Jezero. Spust je bil kratek, pogled pa čudovit. Jezero nas je s svojo zeleno barvo vabilo k sebi in nekateri smo se v njem tudi ohladili. Pot nas je vodila nazaj k planini Blato, kjer nas je čakal avtobus.
Vesele volje smo se vkrcali in krenili proti domu. Hoje s štirimi postanki je bilo 6 ur. Izlet sva vodila Ivan Čebular in moja malenkost. Upava, da se zopet vidimo na naslednjih izletih PD Polž.
zapisal: Aleš Erjavec