31.08.2009 ob 16:22

Naš očak Triglav

Pojdi na komentarje

Triglav je Slovence že od nekdaj privlačil. Zgodovina pravi, da je bil Triglav osvojen 10 let pred od osvojitvijo najvišje gore v Evropi Mont Blanc. To je bilo leta 1778, ko so se štirje »srčni možje« iz Bohinja povzpeli nanj.
Posebno vlogo v zgodovini Triglava pa je odigral župnik iz Dovjega Jakob Aljaž. Ker ga je jezilo, da si našega Očaka lastijo Nemci, je odkupil zemljišče na vrhu Triglava, na Kredarici in v Vratih. Leta 1895 je postavil na vrhu Triglava kovinski stolp, ki je še danes simbol Triglava. Leto kasneje je odprl prvo slovensko kočo na Kredarici in manjšo kočo v Vratih.

V petek, 21. avgusta, se nas je 25 članov PD POLŽ odpravilo zadanemu cilju nasproti – osvojiti smo želeli naš simbol slovenstva, Triglav.
Od Aljaževega doma v Vratih je bila naša pot sprva še položna, ko pa smo prečkali hudournik, se je pot pričela strmo dvigati proti Pragu. Tu so nam bili v veliko pomoč klini. Bolj, ko smo se vzpenjali, in težja, ko je bila pot, lepši je bil razgled in tudi vreme nam je bilo dopoldne zelo naklonjeno.
Ko smo premagali pot čez Prag, smo že rahlo utrujeni, toda dobro razpoloženi nadaljevali v smeri Kredarice. Pred kočo smo malo posedeli, se nekoliko odpočili in nekaj pojedli ter odnesli svoje nahrbtnike v sobe.

Ker se je vreme popoldne že pričelo malo »kisati«, smo se odločili, da se čim prej odpravimo proti vrhu Triglava. S seboj smo vzeli le najnujnejše (čelada, vetrovka, voda). Ko smo prispeli na vrh, smo pred Aljaževim stolpom naredili nekaj fotografij, opravili obvezen krst tistih, ki so bili prvič na Triglavu, in se nato dokaj hitro odpravili nazaj proti Kredarici, saj je vreme začelo kazati svoje zobe. Pri povratku so nas presenetili sodra, dež in strele. Mokri, nekateri tudi malo prestrašeni, a kljub temu dobre volje, smo se vrnili v kočo na Kredarici, kjer smo prespali. Zvečer je bilo v koči vzdušje, kakršnega ne doživiš pogosto, kajti naslednji dan so imeli na Kredarici t.i. »Triglavsko poroko«. Krivca za to zabavo sta bila sicer že precej v zrelih letih, a sta kljub temu na Triglav mahnila kar v narodni noši. Vzdušje je bilo enkratno in okoli 22. ure marsikdo še pomislil ni, da bi šel k počitku.

V noči iz petka na soboto nas je presenetila huda nevihta, ki pa je na srečo zjutraj okoli 6. ure ponehala in po zajtrku smo krenili s Kredarice po dolini Krme. Pot je bila na srečo lahka, v pomoč pa so nam bile pohodne palice, kajti utrujenost se je že malo poznala. Vso pot nas je spremljalo sonce, za nami pa so »hodili« oblaki. Ko smo prišli do parkirišča in se osvobodili nahrbtnikov ter se preobuli, smo lažje počakali na naš avtobus.
Za dobrih 20 minut smo se ustavili še v Kovinarski koči na zasluženi pijači, nato pa nadaljevali vožnjo, zadovoljni in prijetno utrujeni proti domu.
Vodniki PD Polž so tudi tokrat dokazali, da so dobro pripravljeni na tovrstne podvige svojega društva.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !