8.10.2011

PO POTI DVEH SLAPOV

PD Polž je v soboto 24. septembra organiziral že sedmi pohod po Poti dveh slapov. Na petnajst kilometrov dolgo pot se nas je odpravilo kar  veliko pohodnikov. Start je bil pri farni cerkvi. Pot nas je vodila  po dolini Višnjice do prvega slapa, nato pa na Kucelj,  kjer je bila prva kontrolna točka. Pohodniki smo se malo okrepčali, odpočili  razgledali naše prelepe vrhove in se podali na Gradišče do Vrha.  Tam nas je pri gospe Vidi  čakal čaj in kifeljčki in tudi druga kontrolna točka.  Po postanku smo pot nadaljevali mimo slapov Kosce in se po dolini vrnili do izhodišča.

Polžki so nas postregli z okusnim golažem, zapeli so nam Višnjanski fantje pa tudi harmonika ni manjkala. Po veselem zaključku smo se poslovili z željo, da se drugo leto spet srečamo.

 Zapisala Marija

Slike Pero

  • Share/Bookmark

25.09.2011

Kordeževa glava (Peca), 2125m

Planinsko društvo Polž vas v nedeljo 2. oktobra vabi na vzpon na Peco.

Prvi zbor in odhod: Višnja Gora, 2. oktober ob 5.00 na parkirišču pri trgovini.
Drugi zbor in odhod: Ljubljana, 2. oktober ob 5.15 na parkirišču trgovine Merkur (trg. – ind. cona Rudnik).
Prevoz: osebni avtomobili.
Potrebna oprema: vremenu primerna obleka, priporočamo pohodne palice.
Hrana in pijača: iz nahrbtnika oziroma v domu pod Peco.
Zahtevnost: tura je tehnično nezahtevna, kondicijsko pa zahtevna; premagali bomo 1100 višinskih metrov vzpona; celotna tura bo dolga 8 do 9 ur.
Vodja pohoda: Janez Ivan Čebular.
Rok za prijave: do petka, 30.septembra po telefonu, 031 321 716. 

DOSTOP DO IZHODIŠČA
Peljali se bomo skozi Velenje, Štore in Črno na Koroškem ter po dolini Tople do parkirišča pri rudniku v Topli.

OPIS POTI
Na koncu parkirišča gremo po kolovozu do križišča in nato levo proti Knipsovem sedlu ter na vrh Pece. Sestopili bomo do doma pod Peco, si ogledali jamo Kralja Matjaža in nadaljevali s sestopom do Tople.

OPOZORILO:
S prijavo na izlet udeleženec potrdi, da je seznanjen z zahtevnostjo izleta ter izpolnjuje zdravstvene, fizične in tehnične pogoje za varno sodelovanje na izletu in ima plačano letno članarino PZS. Udeleženec je dolžan upoštevati navodila in odločitve vodnika!

  • Share/Bookmark

19.09.2011

Po poti dveh slapov

Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji narave!

Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore, Občina Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Višnja Gora in Občinska tuiristična zveza Ivančna Gorica vas v soboto, 24. septembra, vabimo na 7. pohod Po poti dveh slapov.
Zbrali se bomo ob osmi uri pred župniščem v Višnji Gori, nato nas bo 15-kilometrska pot peljala skozi lepote potokov Višnjica in Kosca ter seveda mimo veličastnih slapov.
S postanki bo pohod trajal 4 – 5 ur. Štartnina 8 evrov vključuje spominsko majico, golaž in čaj.

V pričakovanju prijetnega druženja se že veselimo snidenja!

  • Share/Bookmark

6.09.2011

Visoka Rateška Ponca (2274m)

Vse tiste, ki radi plezate, vabimo na vzpon na Visoko Ponco.

Prvi zbor in odhod: Višnja Gora, 11. september ob 6.00 na parkirišču pri trgovini.
Drugi zbor in odhod: Ljubljana, 11. september ob 6.15 na parkirišču trgovine Merkur (trg. – ind. cona Rudnik).
Prevoz: osebni avtomobili.
Potrebna oprema: vremenu primerna obleka, priporočamo pohodne palice;
čelada, plezalni pas s samovarovalnim kompletom – obvezno! (opremo si lahko sposodite v društvu).
Hrana in pijača: iz nahrbtnika oziroma v planinski koči Zacchi (Rifugio Zacchi).
Zahtevnost: od koče Zacchi naprej je tura tehnično in kondicijsko zelooo zahtevna.
Vodja pohoda: Branko Ilotič.
Rok za prijave: do petka, 9.septembra po e-pošti, branko.ilotic@siol.net ali
telefonu, 070 836 493 (po 18 uri). Število udeležencev je omejeno! Lahko se vas prijavi NAJVEČ DEVET !!!

DOSTOP DO IZHODIŠČA
Iz Kranjske Gore se čez mejni prehod Rateče peljemo proti Trbižu / Tarvisio. Že kmalu za mejnim prehodom pa se levo odcepi cesta v smeri Belopeških jezer / Laghi di Fusine, kateri nato v zmernem vzponu sledimo do velikega parkirišča pri Zgornjem Mangartskem (Belopeškem) jezeru (929m).

OPIS POTI
S parkirišča nadaljujemo po levi strani gostišča v smeri koče Zacchi. Pot sprva poteka po gozdni cesti, katero pa po nekaj minutah zapustimo, saj nas markacije usmerijo levo na širok kolovoz. Kolovoz po katerem hodimo pa se nekoliko višje spremeni v vzpenjajočo se peš pot. Razmeroma široka in dobro markirana pot pa nas nato v zmernem vzponu skozi gozd v dobri uri hoje od izhodišča pripelje do planinske koče Zacchi (1380m).
Pri koči se usmerimo za oznakami »Ponza di Mezzo, Ponza Grande«. Pot se od koče nato nekaj časa vzpenja skozi ruševje pod strmimi pobočji Ponc rahlo v desno in nas kmalu pripelje do prvih jeklenic na poti. Tu pot zavije nekoliko v levo in se nato nekajkrat precej strmo vzpne ob jeklenici. Ko se povsem približamo stenam pod Visoko Ponco, zavije pot v desno in preči široko grapo. Sledi krajši vzpon nekoliko desno od grape, ki nas pripelje do razpotja poti. Levo se odcepi direktna zelo zahtevna plezalna pot (ferrata) na Visoko Ponco, po kateri bomo hodili tudi mi. Kmalu zopet prečimo grapo (tokrat v levo), nato pa nas pot pelje po varovanih krušljivih poličkah strmo navzgor. Pod vrhom varovala izginejo, ravno tako tudi oznake, nič hudega saj smo kmalu na vrhu.

Sestopili bomo po po slovenski strani v smeri Srednje Ponce, vendar le do Planiške škrbine. Pot se z vrha strmo spusti po krušljivem pobočju, ki ga nato prečimo rahlo v desno in kmalu smo na ozkem varovanem grebenu, po katerem se spustimo do Planiške škrbine. Od tu se spustimo nazaj na italijansko stran po skalnatem pobočju, ki ga kmalu zamenja strmo travnato pobočje. Pot nas nato pripelje do razpotja, pri katerem smo se pri vzponu usmerili na ferato, mi pa nadaljujemo s sestopom po zdaj že znani poti do koče Zacchi in nato naprej v dolino do parkirišča pri Zgornjem Belopeškem jezeru.

Premagali bomo 1345m vzpona in seveda ravno toliko spusta.

Celotna tura bo dolga od 8 do 9 ur.

OPOZORILO:
S prijavo na izlet udeleženec potrdi, da je seznanjen z zahtevnostjo izleta ter izpolnjuje zdravstvene, fizične in tehnične pogoje za varno sodelovanje na izletu in ima plačano letno članarino PZS. Udeleženec je dolžan upoštevati navodila in odločitve vodnika!

  • Share/Bookmark

12.08.2011

PO SMARAGDNI POTI

Štirinajst dni je minilo in PD Polž in vodnik Janez Čebular so obljubo, da nas upokojence UD Višnja Gora popeljejo na ogled še enega bisera Slovenije – reke Soče, izpolnili. 
Napovedovali so deževen  četrti avgust, vendar se nas je na postaji, kjer smo bili dogovorjeni z vodnikom Janezom in voznikom Nikom zbralo kar 31. Bili smo dobre volje, ko smo se ob sedmih odpeljali proti zahodnemu delu naše domovine. Za začetek smo se posladkali z Marijinimi doborotami.
Pri Logatcu smo zapustili avtocesto in se skozi Godovič, kjer so se zaradi naravne lege med Primorsko in Gorenjsko včasih ustavljali furmani, popeljali do Idrije, najbolj znane po rudniku živega srebra in čipkarstvu, in spili prvo kavo. 
Pot nas je ob reki Idrijci pripeljala do Mosta na Soči in Tolmina, kjer smo vstopili v Triglavski narodni park.
Do Italijanske kostnice nad Kobaridom, ki je urejena ob cerkvi svetega Antona, smo se iz Kobarida podali peš. Po ogledu tega spomenika 7014 italijanskim vojakom, padlim na območju Kobarida, Bovca, Tolmina in Rombona, med prvo svetovno vojno, smo se vrnili v Kobarid. 
Kobarid je tudi izhodišče za ogled enega najlepših slovenskih slapov – slapa Kozjak. Imenujejo ga tudi Veliki Kozjak. Na poti do slapa smo se najprej podali čez Napoleonov most, zgrajen leta 1895, kjer je viden tudi manjši slap Mali Kozjak. Lepo speljana pot nas je vodila do soteske, kjer nas na koncu očaral pogled na 15 metrov visok slap Kozjak. Počasi smo se vračali proti parkirišču, kjer nas je že čakal voznik Niko in nas zapeljal do našega naslednjega ogleda.
Vodnik Janez nam je pokazal še najveličastnejši slap v Sloveniji in tudi v Evropi. Ko smo prečili hudournik Boka smo se ustavili in zazrli v 106 m visok in 18 m širok slap Boka z velikim pretokom vode. Veličastno. 
Po vsej količini videne vode smo se dogovorili, da se v Bovcu, obdanim z Rombonom, Polovnikom, Javorščkom, Svinjakom in Kaninskim pogorjem ustavimo in odžejamo. Ura je hitela, mi tudi, saj smo imeli pred seboj naslednji ogled.
»Krasna si, bistra hči planin« je zapisal v pesmi o reki Soči Simon Gregorčič. Mi pa smo si zadali cilj, da si tudi ogledamo kje ta lepotica izvira. Niko nas je pripeljal do Koče pri izviru Soče. Tam smo se razdelili. Nekaj jih je odšlo z Janezom do izvira, ki je eden najlepših izvirov v naših gorah. Vode se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke in vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko. Drugi smo z Marijo odšli do razgledne točke, kdor pa je želel je lahko posedel pri koči. 
Pot smo nadaljevali proti prelazu Vršič na višini 1611 metrov. Zaloge iz nahrbtnikov smo pojedli in čas je bil,  da nas kdo postreže s hrano. Zato je poskrbel vodnik Janez, ki se je v Poštarskem domu naprej dogovoril, da pridemo. Zapustili smo avtobus in se povzpeli do doma. V steni Prisanka smo občudovali  Ajdovsko deklico, za katero legenda pravi, da je kljub svoji dobroti, ker je napovedala smrt Zlatorogu,  bila prekleta in je okamenela. 
V Poštarskem domu so lepo poskrbeli za nas, vendar je čas tekel in mi smo hiteli na drugo stran, do Ruske kapelice, ki je spomenik ruskim vojakom, vojnim ujetnikom, ki so umrli, ko so gradili cesto čez Vršič.
Pesem in Jožetove šale so nas pospremile domov.
PD Polž, vodnik Janez in voznik Niko hvala, ker ste poskrbeli, da smo preživeli čudovit dan. In ne pozabite pripraviti še kaj tako lepega. 

Zapisala: Marija R.

  • Share/Bookmark